Defans: Aksyon oswa pwosesis pou sipòte oswa opoze yon kòz, yon pwopozisyon, oswa yon kominote epi ankouraje aksyon. Nan Lejislati a, sa a jeneralman an sipò oswa opozisyon a yon pwojè lwa politik oswa yon demann finansman (apwopriyasyon).
Amannman: Yon modifikasyon pwopoze pou yon pwojè lwa, prezante pa yon lejislatè, pou lòt lejislatè yo konsidere pou adopsyon. Nenpòt lejislatè ka prezante yon amannman. Yo ka prezante yo nan komite a oswa nan chanm lan. Adopsyon yon amannman jeneralman mande sipò 50%+1 nan men lejislatè yo.
Bill: Yon chanjman pwopoze nan lwa eta a, ki depoze swa nan Chanm Reprezantan an oswa nan Sena Lejislati a. Souvan yo dekri li kòm SB (Senate Bill) ak HB (House Bill). Gen kèk lejislatè ki gen limit sou "plas pwojè lwa", epi yo gen dat limit tou pou prezante pwojè lwa yo, ak dat limit prensipal la se premye jou sesyon lejislatif la. Sepandan, atravè komite, amannman, ak lòt manèv pwosediral, yon nouvo pwojè lwa ka prezante nenpòt ki lè pa pati politik ki gen kontwòl la. Pifò pwojè lwa bezwen sipò 50%+1 pou yo pase; sepandan, gen kèk ki mande yon papòt ki pi wo. Nan Chanm Reprezantan an, pwojè lwa ki nimewote 1-9 yo se yon priyorite lidèchip lejislatif la. Anjeneral, pi piti nimewo a nan Chanm Reprezantan an, se pi enpòtan pwojè lwa a ye.
Bidjè: Sèl egzijans konstitisyonèl Lejislati a se pou adopte yon bidjè ekilibre. pou pwochen ane fiskal la, kòmanse 1ye jiyè epi fini 30 jen. Li asiyen bay ajans leta yo ak pwogram leta yo, tankou salè anplwaye leta yo, pwogram lojman, swen sante, transpò, elatriye. Yon bidjè se yon refleksyon valè yo: ki kote eta nou an envesti, ak sa lidè leta yo bay priyorite. Sa a se pa revni (lajan k ap antre a, tankou atravè taks oswa dola federal). Yon bidjè se depans, oswa kijan revni an depanse. Pwosesis bidjè a dire tout ane a; sepandan, negosyasyon bidjè yo fèt pandan tout sesyon an. Gen prezantasyon ak diskisyon nan komite ak sou-komite apwopriyasyon respektif yo, men anjeneral desizyon ki pi enpòtan yo pran pòt fèmen, an kowòdinasyon ak gouvènè a, prezidan Chanm Reprezantan an, prezidan Sena a, ansanm ak prezidan Komite Apwopriyasyon Chanm ak Sena a. Bidjè final leta a pibliye piblikman nan fen sesyon lejislatif la. Jan 19(d) nan Atik III Konstitisyon Eta a egzije sa, yon fwa bidjè a pibliye, gen yon peryòd 72 èdtan pou revizyon piblik la anvan yo pèmèt pasaj final la. Sesyon an pa ka fini jiskaske bidjè a pase.
Ofri Bidjè: Nan pwosesis bidjè a, Chanm Reprezantan an ak Sena a negosye lè yo voye youn bay lòt yon "òf bidjè". Chanm ki resevwa òf la ka swa aksepte oswa voye yon kont-òf. Pwosesis sa a kontinye jiskaske tout òf yo aksepte epi bidjè a konplè avèk konsansis nan men tou de chanm yo.
Komite: Yon gwoup lejislatè chwazi pa prezidan respektif yo (prezidan Chanm Reprezantan an oswa prezidan Sena a) pou fè fonksyon espesifik, anjeneral ki baze sou pwoblèm politik yo, tankou sekirite piblik, swen sante, oswa finans ak taks.
Prezidan Komite a: Sa a se moun ki responsab yon komite. Yo dirije reyinyon yo epi an teyori, yo deside ki pwojè lwa ki pral tande nan komite a. Yo resevwa sipò tou nan men anplwaye komite a. De pli zan pli, ajanda komite Chanm Reprezantan an ak Sena a dwe apwouve pa prezidan Chanm Reprezantan an oswa prezidan Sena a respektivman, sa vle di prezidan komite yo pa gen pouvwa inilateral pou fikse ajanda yo. Prezidan Sena a ak prezidan Chanm Reprezantan an deside prezidan komite yo tou, souvan yon rekonpans pou moun ki fidèl ak yo. Genyen tou yon vis prezidan, epi nan Chanm Reprezantan an, genyen tou "manm ki gen plis ran Demokrat la," ki se Demokrat ki gen plis ran nan komite a.
Avi pou Reyinyon Komite a: Anons piblik pou yon reyinyon komite ak pwojè lwa ki pral tande nan reyinyon komite a. Anjeneral, yo pibliye avi komite yo de jou ouvrab anvan reyinyon an pwograme, sepandan, yo diminye dat limit sa yo apre 45yèm jou nan 60 jou sesyon an. Anpil komite sispann reyini tou apre 45yèm jou a. Pwojè lwa ki sou ajanda a pa bezwen tande nan okenn lòd patikilye. Ajanda komite yo yo detèmine pa lidèchip lejislatif la.
Atribisyon Komite oswa "Komite Referans": Lè yo prezante yon pwojè lwa pou piblik la okòmansman, yon ti tan apre, yo asiyen komite li yo. Pati Majorite a deside ki komite ak konbyen ki asiyen pou yon pwojè lwa. Nimewo estanda a se 3, sepandan, si yon pwojè lwa gen yon priyorite, yo ka asiyen mwens komite ba li, oubyen si yo pa renmen pwojè lwa a, yo ka asiyen plis komite ba li. Pwosesis komite a fèt pou yon komite ki pi piti manm verifye lejislasyon an, epi pou piblik la gen opòtinite pou bay opinyon yo.
Semèn Komite yo: Anvan sesyon regilye a kòmanse, lejislatè yo òganize "semèn komite" anvan sesyon an. Anjeneral, gen sis semèn, ki fèt nan mwa anvan sesyon an. Pandan tan sa a, pa gen okenn sesyon plen chanm, men yo prezante pwojè lwa epi souvan yo tande epi vote sou yo nan komite a. Apre yon ane eleksyon, semèn komite yo jeneralman kòmanse nan fen novanm oswa kòmansman desanm. Nan yon ane ki pa gen eleksyon, yo kòmanse nan mwa septanm.
Pwojè Lwa Konpayon: Pwojè lwa yo prezante nan Chanm Reprezantan an ak Sena a ki idantik oswa ki sanble anpil nan fòmilasyon.
Konstitiyan: Yon rezidan nan distri yon ofisyèl eli.
Ko-SponsòYon lejislatè ki ko-siyen ofisyèlman pou sipòte yon pwojè lwa ke li pa t prezante. Lejislatè yo ak anplwaye yo fè yon demann pou ko-patwone yon pwojè lwa bay moun ki prezante pwojè lwa a, ki dwe apwouve demann lan. Antanke defansè, si gen yon pwojè lwa n ap sipòte, yon demann enpòtan pou lejislatè yo se pou yo ko-patwone pwojè lwa sa a.
Deba: Nan Lejislati a, deba se yon pwosesis fòmèl nan yon odyans pwojè lwa. Se moman kote chak lejislatè endividyèl ka prezante yon agiman an sipò oswa opozisyon ak pwojè lwa a. Sa rive apre prezantasyon pwojè lwa a, apre moun ki prezante pwojè lwa a fin reponn kesyon yo. sou pwojè lwa yo a, epi apre temwayaj piblik la. Apre deba a, moun ki prezante pwojè lwa a bay agiman final li yo, epi apre sa vòt la fèt.
Distri: Zòn kote yo eli yon senatè, yon reprezantan, oswa yon kongrèman eta a. Limit distri lejislatif ak kongrèsyonèl leta yo trase nan pwosesis desenièl yo rele repatisyon ak redistribisyon.
Mouri nan Komite a: Sa vle di lè yon pwojè lwa pa byen depoze nan chanm kote li te prezante a. Pwojè lwa a dwe pase nan tout komite referans yo oubyen yo dwe retire li nan lòt komite yo pou l ka pase. Yon pwojè lwa ki pa pase nan komite a pa pase nan okenn komite referans pandan semèn ak sesyon komite yo.
Vòt nan sal la: Apre yon pwojè lwa pase nan komite li yo, li ale nan yon vòt nan tout chanm lan, kote tout lejislatè nan chanm respektif Chanm Reprezantan an oswa Sena a vote sou pwojè lwa a. Sa pa nesesèman vòt final pwojè lwa a. Finalman, se menm pwojè lwa a ki dwe pase nan Chanm Reprezantan an ak Sena a. Pandan Chanm Reprezantan an ak Sena a ap negosye sou detay final yo, yon pwojè lwa ka gen plizyè vòt nan tout chanm lan.
Lwa Florid yo: Men lwa eta aktyèl yo. Yon "lwa" se sa nou rele yon lwa eta; menm jan yon "òdonans" se sa nou rele yon lwa lokal. Senpleman, pwojè lwa yo se mizajou oswa chanjman ki pwopoze nan lwa Florid yo, epi yo fè referans a lwa aktyèl yo ansanm ak chanjman ki pwopoze nan pwojè lwa a. Ou pral souvan wè "FS" ki te swiv pa yon nimewo ki fè referans nan pwojè lwa yo. Sa vle di "lwa Florid," epi nimewo a fè referans a yon lwa eta espesifik. Jwenn lwa Florid yo isit la.
Chanèl Florid: Florida Channel la se C-SPAN Florid la. Li finanse pa kontribyab yo epi li pa gen okenn rapò politik ni patizan. Se la ou ka gade tout aktivite lejislatif yo an dirèk ak nan achiv. Sa gen ladan odyans komite yo, sesyon nan chanm reprezantan yo, evènman pou laprès yo, elatriye. Florida Channel la pwodui tou yon rezime evènman jounen an ak semèn nan, ki se yon bon resous. Rankont pou laprès apre sesyon prezidan Sena a ak prezidan Chanm Reprezantan an enpòtan tou pou w gade pou dènye evènman nan gouvènman eta w la. Tout videyo yo disponib isit la: thefloridachannel.org
Odyans: Lè yo prezante yon pwojè lwa epi yo vote l nan yon fowòm piblik, jeneralman nan yon reyinyon komite.
Entwodiksyon: Yo rele l tou "patwone," lejislatè ki depoze yon pwojè lwa pou prezantasyon oswa komite ki vote pou depoze pwojè lwa a pou prezantasyon. Non moun k ap prezante a parèt an premye sou pwojè lwa a. Yon ko-prezantatè oswa ko-patwone se yon lejislatè ki gen non yo ajoute nan yon pwojè lwa anplis non moun k ap prezante a.
Rezolisyon Konjwen (Rezolisyon Konjwen Sena a/SJR, Rezolisyon Konjwen Chanm Reprezantan an/HJR): Rezolisyon Konjwen yo gen plis konsekans pase yon "rezolisyon" òdinè oswa yon "memoryal". Se metòd sa a Lejislati a genyen pou mete amannman yo pwopoze nan Konstitisyon eta a sou bilten vòt la. Li dwe pase chak chanm pa yon vòt twa senkyèm (60%) nan lejislatè yo. Yon fwa yo sou bilten vòt la, yo bezwen apwobasyon votè 60% pou yo ka pase.
Lejislatè: Moun yo eli pou reprezante w epi ekri lwa yo. Lejislati Florid la gen 160 lejislatè an total: 120 reprezantan ak 40 senatè. Reprezantan Chanm yo eli pou sèvi yon manda dezan; senatè yo eli pou sèvi yon manda katran. Reprezantan Chanm yo reprezante anviwon 170,000 moun; Senatè Eta yo anviwon 500,000 moun. Jwenn reprezantan Chanm ou isit la epi senatè eta ou isit la.
Odyans Delegasyon Lejislatif yoAnvan sesyon lejislatif la kòmanse, tout lejislatè ki reprezante konte w la ap òganize yon reyinyon delegasyon lejislatif nan distri a. Sa a se yon fowòm piblik kote piblik la ka diskite sou nenpòt pwoblèm yo vle Lejislati a abòde, anjeneral pou de minit. Anjeneral, gen laprès lokal la tou. Se yon bon opòtinite pou moun yo pale ak plizyè lejislatè ak piblik la an menm tan sou yon pwoblèm ki enpòtan pou ou. Se yon bon moman tou pou yon aksyon dirèk, yon evènman pou laprès, elatriye.
Preempsyon: Yon zouti politik net ki ka itilize pou byen oswa pou mal. Yon preemption se lè yon nivo gouvènman ki pi wo retire pouvwa yon nivo gouvènman ki pi ba pou reglemante yon pwoblèm espesifik. Lejislati Florid la te abize preemption pou retire libète lokal nou yo pandan yon bon bout tan.
Sesyon: Yo itilize tèm nan pou refere a tout peryòd Lejislati a te reyini pou li.
Prezidan Sena a: Prezidan Sena a, li te eli pa pati majorite a nan caucus la pou yon manda dezan. Prezidan Sena a pou 2023-2024 se Senatè Kathleen Passidomo. Prezidan Sena a pou 2025-2026 se Senatè Ben Albritton.
Prezidan Chanm Reprezantan an: Prezidan Chanm Reprezantan an, ke pati majorite a eli nan caucus la pou yon manda dezan nan sesyon òganizasyon an. Prezidan Chanm Reprezantan an pou 2023-2024 se Reprezantan Paul Renner; 2025-2026 se Reprezantan Danny Perez; 2027-2028 se Reprezantan Sam Garrison.
Patwone: Yon tèm yo itilize men ki pa ranplase ak entwodiksyon.
San jou: Latin pou san jou. Sa a se dènye jou sesyon an. Sesyon an tradisyonèlman dire 60 jou; sepandan, dat egzak la baze sou lè bidjè final la pibliye bay piblik la. Tradisyonèlman, gen yon selebrasyon kote sèjan anchaj Chanm Reprezantan an ak Sena a lage yon mouchwa nan rotond katriyèm etaj la, pou make fen sesyon an. Tipikman, gouvènè a, prezidan Sena a, ak prezidan Chanm Reprezantan an fè diskou final yo swivan tradisyon sa a.
Amannman pou tout moun retire: Sa a se yon amannman ki efektivman ranplase pwojè lwa a ak yon nouvo langaj. Li "anile" tout langaj pwojè lwa a epi li ranplase pwojè lwa a ak yon nouvo langaj. Nan komite a, yon manm komite a ka depoze amannman nenpòt ki lè.
Lwa Solèy la: Lwa Gouvènman-an-Sunshine Florid la bay yon dwa aksè a pwosedi gouvènmantal yo ni nan nivo eta a ni nan nivo lokal la. Li aplike a nenpòt rasanbleman de oswa plis manm nan menm konsèy la pou diskite sou yon sijè ki previzibman pral parèt devan konsèy sa a pou aksyon.
Pakè taks: Pwojè lwa a gen ladan tout avantaj taks pou antrepriz yo ak jou ferye taks sou lavant yo. Kòm bidjè leta a bezwen balanse, enpak fiskal jeneral pake taks la jwe yon wòl enpòtan nan pwosesis bidjè a. Plizyè milya dola te depanse nan kado taks pou antrepriz nan eta a.
Veto: Objeksyon gouvènè a kont yon lwa Lejislati a pase, ki anile lwa a sof si yo repwodui li pita pa yon vòt de tyè nan tou de chanm yo.
Vòt ak vwa: Lejislatè yo ka apwouve oswa rejte amannman yo pa yon "vòt vokal," sa vle di pa gen okenn anrejistreman vòt ofisyèl. Lejislatè yo tou senpleman di "Wi" oswa "Non" epi prezidan an deside ki bò ki pase.
Komisyon Vòt: Ekspozisyon vòt elektwonik la ki sitiye nan chak chanm ki montre kijan lejislatè yo ap vote sou yon mezi devan inite a. Vòt final yon pwojè lwa pase nan yon vòt fòmèl avèk yon rapò vòt. Sepandan, pou amannman yo mande yon mosyon pou yo ale "sou tablo a" avèk yon rapò vòt ofisyèl. Nan chanm nan, senk lejislatè dwe mande yon vòt sou tablo a, lè yo leve men yo.
Dosye Vòt: Yon achiv sou fason lejislatè yo te vote sou pwojè lwa ak amannman yo. Achiv sa a disponib sou entènèt pou tout moun ka jwenn aksè. Achiv sa yo enpòtan pou edike Floridyen yo, remèsye chanpyon nou yo, epi rann moun ki te vote kont kominote nou yo responsab.